Naj majavi ta prečkam most,

pod katerim reka valovi peneča?

Naj pustim, da v srce zbode nje me ost

in da duša moja za njo tava hrepeneča?

Naj prečkam majavi ta most

ali naj vrnem na domače se poljane?

Jaz lahko še naprej sem prost,

a vse bolj tvoja me podoba gane.

Na drugi strani nepremično ti stojiš,

opazuješ me pozorno

in z gestami kažeš mi nazorno,

da si srca mojega želiš.

Jaz ljubim te, a vseeno dvomim:

naj prečkam most ali ga ne?

Bojim se, da ga jaz kljub trdnosti prelomim,

padem v reko in v valovih besnečih

utopim se.

Želiš si me, to vidim jâsno-

čutim te v srcu svojem,

ko govoriš mi hrepeneče, glâsno,

da želiš si biti v bitju mojem.

Omahljivo, plašno stopim jaz na most,

tihe, korake majave uberem

in s tem usodo svojo brž izberem-

tako končana moja je prostost.

orfej