Na klopci sedim
v zraku vonj pomladi,
trobentice raste mi pod nogami
Jaz pa žarke sonca lovim.

V žakelj enega za drugim tlacim,
pa mi kar gre,
se naredi, da kakega odpihne veter,
ali da trobentica ga prestreze,
ampak saj jih je dovolj za vse.

Gotovo se sprašujete kaj mi bodo?
Nabiram jih za temne, mrzle dni,
ko nebo oblačno bo,
ko pihalo bo močno.
Tedaj kakšno pest iz žaklja vzamem,
z rokavicami, seveda,
da se ne vnamem.
Najboljši so v omaki,
čeprav tudi surovi niso slabi! ...

Po oglasih sledi:
Kako pripraviti oblake v sončni omaki!

Yoda