Nihče ni kriv za tvojo nesrečo,
če brez prave poti do cilja hitiš,
zazri se vase, v dušo ljubečo,
ki ponuja ti sanje, da jih zaživiš.

Veseli iskreno se vsakega dneva,
podarjen ti je, kot do zdaj vsi,
otresi se nabranega gneva,
ki v tebi ego ga goji.

Je res težko spoštovati ljudi,
če mislijo drugače, kot misliš ti?
S sarkazmom se braniš,
s kritiziranjem daviš,
je res to tisto, kar te veseli?

Je tvoj svet izpopolnjen?
Si v sebi zadovoljen?
Se res ti zdi, da več veljaš,
če druge nadziraš,
njih voljo miniraš,
...se vprašaš kakšno srce imaš?

Martina P