Utrujena si. Ne vznemirjaj in ne smej se tu ob meni, ko ležim nesrečen v vlažni, temni postelji. Polno čudnih misli in čustev je bilo, ko sem dremajoč na vratih nenadoma trčil ob to originalno bitje s črnimi, iskrečimi se očmi in srepim, kodrastim pogledom. Povem ti, da je pri dnevni svetlobi, še bolj  kot včeraj, podobna cunji. Rahlo shujšan obrazček rumenkastožolčne barve, nizko čelo in nohti obarvani s krvjo. Stopil sem do nje in ji začel hlastno pripovedovati, vendar me ni razumela. Povesila je glavo in namrščila obrvi. Zadušila je razburjenje in se prestrašeno obrnila. Ni bruhnila v jok, tako kot včeraj. Suženj sem, pomislim, ko se lotim tvojega kosila, vedra s pomijami.

taras