koridorji
utrujajočega obstanka
kače ljudi sikajo upanju
v očeh trepet snežink
izjokana belina sramu
ogrnjena v karkoli že
pot je neznani cilj
obljuba
premikaš se
le zato
da nisi pri miru
mir
(kaj je že to)
nekdo se ga spomni
pred leti
ga je nosil v prsih
zajetega od izdihane vojne
ko utihnejo topovi
tišina zazveni spokojno
preklete ponovitve časa
hladna vera strmi v prazno
še smrt se zdi toplejša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!