koridorji

utrujajočega obstanka

kače ljudi sikajo upanju

v očeh trepet snežink

izjokana belina sramu

ogrnjena v karkoli že

pot je neznani cilj

obljuba

premikaš se

le zato

da nisi pri miru

mir

(kaj je že to)

nekdo se ga spomni

pred leti

ga je nosil v prsih

zajetega od izdihane vojne

ko utihnejo topovi

tišina zazveni spokojno

preklete ponovitve časa

hladna vera strmi v prazno

še smrt se zdi toplejša

Dare Gozdnikar