Čemenja
sploh ne posebno daleč se razpirajo
brezkrvne škrge prostora
za njimi pa morebiti precej bolj presevna okostja
kjer še vedno
lahko čisto na drobno zaznamo
tiste hiše
v katerih smo nočili že včeraj
in so prekleto kamnite kot da bodo ves čas
le trudno čemele ob skrajnem zarobku naših nenasitnih svetov
razmetane takole nekam
navzkriž
moj poklon, Albin
Pi, najlepša hvala za tako lep sprejem pesmi.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Poslano:
11. 01. 2017 ob 10:13
Spremenjeno:
11. 01. 2017 ob 10:13
Petja, hvala za komentar, sem ga vesel.
:)
Lp, albin
urednica
Poslano:
14. 01. 2017 ob 11:00
Spremenjeno:
14. 01. 2017 ob 11:02
Izjemna krhkost (škrge, presevnost) in trdota (prekleto kamnite), gradita subtilno občutje vseobsegajočega (tudi bipolarnega) življenja hiš, v katere so prešli pogledi (in odtisi teles) prebivalcev (prenočevalcev) - zato so postale tako osebne ... čestitke,
Ana
Ana, hvala lepa.
Veseli me, ker se je pesem pustila na tak način razkriti.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 10. 01. 2017 ob 11:37
- Prebrano 1006 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 480.18
- Število ocen: 14