če bi se midva zares srečala
v nekem času
v nekem prostoru
bi najprej počasi
talila led
da bi naju preplavila
reka duhov
in škrbastih zmajev
ki bi pojedli vprašanje
zakaj sva se sama iskala
tisoč kilometrov stran
pisala bi rdeče pesmi
kričala divje besede
in skozi medene struge
izpustila najino kri
da zalije hudiče
da kot divje trave
zaplešejo z nama
v mesečini merlina
in golote brez dna
če bi se srečala
bi polizal moja oblačila
in me oblekel
v slovnične napake
z vejico
in nevidnim presledkom
v popku
pekel je bližina brez intime
bi rekel
in prestavil dialog
na mezinec desne noge
če bi se srečala
bi kot mimogrede
med cvetom vijolice
in morskim listom
postala drugačna kot vse druge
kot vsi drugi
in se v spanju obrnila
na tvojo stran
Odlično, Vesna!
Malo manj 'picasovska' kot običajno, se bolj dotakne :)
LP, mcv
Pesem, ki na zanimiv način preigrava možnosti srečanja z ddrugim - in ali ni to čudovito: če zapišemo pesem, se zdi, kot da se je že zgodilo - tako materialna zna biti, ta pesem. Čestitke,
Ana
Res odlična. Čestitam, Vesna.
Lp
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!