Vidiš kepo, z zida padli omet
in verjameš v živi poet.
A kar bereš, ne obstaja?
Izguba časa toplega je maja.

Pridevnik zate nima smisla,
narava kaže le kup listja.
Divja občutja, ljubezen, veselje,
v tebi so neslišno šumenje.

Noro želiš nekaj prijet,
s srečo biti ponovno zadet.
Hočeš knjigo z lepo platnico,
krasila prazno bi ti polico.

Soneti v njej nimajo smisla…
Meniš, da znanost bi bolje koristila?
Ko izumil boš občutja stroj,
takrat pesnik odšel bo v pokoj!

.eva.