Včasih mi v duši čuden glas govori,

da se prestrašim in podvomim.

Takrat pa se s križa oglasiš spet ti,

tvoj obraz me prevzame…

Ti me spremljaš,

ko oko mi veka,

ti me spremljaš,

ko se smeh ne neha…

le s teboj sem srečen,

le s teboj sem večen.

En pogled s križa,

ki me s teboj zbliža.

Ko pa si želim, da še jaz spregovorim,

me poslušaš in razumeš.

Nate prenesem vso delo, vse skrbi,

Ti me rešuješ…

Ti me vodiš,

ko blodim v temi,

Ti me vidiš,

če sem skrit v sebi.

Kjer si ti oko ne veka,

kjer si ti so solze smeha.

To je ljubezen s križa,

ki me s teboj zbliža.

domisljavec