Vselej ...
Vselej sem občudoval tvojo moč
v trenutkih nemoči.
Vselej sem se čudil, zakaj se grebeni
okrog tebe s tako ihto razraščajo
v nepredušne koralne stebre.
Nisem videl, kdaj se je tvoj oklep
zgrudil pod mojo golo težo.
Vselej so rekli: »Zidaj v višino!«
Mejo so zamolčali in vsak jo je moral
sam izrisati, če je ni hotel prebosti.
Edino jaz nisem verjel v abstraktnost
njenega obstoja.
Zanimiva pesem o tem, kako (ne) presegamo mej(a) ... jaz bi izbirsala verza:
Oh, oprosti mi! Oprosti!
in
Zdaj verjamem.
Premisli, lp, Ana
Ana, hvala za popravke. Sem jih upošteval.
Vse dobro, MP
Slikovite podobe v pesmi o preseganju meja, ki jih je mogoče preseči le z lastno težo, in če verjameš, da obstajajo ...
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
- 30. 12. 2016 ob 12:50
- Prebrano 714 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 300.14
- Število ocen: 9