Ceprav odprtih rok mižim
vse bliskavice sončevih žarkov doživim.
Neznane in neopisljive like in algoritme,
jih ne razvozlam, a v sebi osvojim.
Ko sunki in tresljaji zaidejo s poti
puščajo v vzdihljajih ohlapne sledi,
se zvarijo z vsako kapilaro srcne mi krvi
Ne odprem zrkel, še greje in se blešči.
Narišem srce na okno, z nevidno vodo,
morda naslednjic me spet poboža nežno.
Kar občutim ne dovolim, da odpotuje v včerajšnji spomin
Ta kratek stik veleva, da s soncem skupaj živim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: raketa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!