Hoj,

prvi osnutek mojega igranja.

Pesem ima dobro jedro, potrebno bi jo bilo izpiliti, da pride to jedro do izraza.

Nekako sem si dovolila, saj ne zameriš. :)

Samo poskus.

Zapuščaš še eno pretesno kožo, ampak tokrat je lažje, vsakič znova je.
Sedaj že dobro veš, kako se počuti kača.
Koliko slojev si ze odvrgel 3, 7, celo 9?
Vsaka nova povrhnjica je bolj občutljiva, mehka,

zaboli te že malce grob dotik kaj šele, če te kdo uščipne

ampak zaradi tega zaznaš že vsak najmanjši piš vetra, zvok in celo spremembo v atmosferi.
Z vedno bolj spretnimi prsti vedno hitreje razpletaš težko zaveso stkano iz trdnih vlaken in ponekod so v njej že luknjice.
Odkrivaš, da svetovi v katere si verjel v otroštvu res(nično) obstajajo ... 
Ampak so presvetli, zato odmikaš pogled, gledaš v tla.
Sem in tja ga le s priprtimi vekami na hitro osvrkneš,
včasih celo stegneš roko in zagrabiš malo svetlečega prahu, ki ga (potem) neseš domov ter ljubeznivo podeliš med bljižnje. 
Zavesa bo padla

lp t

Hvala Serigala. Super je ja. Če dovoliš spremenim direkt tako kot napisala? :)