000,00
floruscentne sence cinikov
v mrtvem mestu atomskih odpadkov
iščeš radioaktivno telo ljubezni
ki bo pripravljeno rešiti tvojo zastrupljeno dušo
rasteš ob strohnelih truplih svojih staršev
ki so umrli pod žarki ekscentičnega sonca
in nenadoma si opazil barvo svojih oči
ki si jih pohodil
množiš se kot ameba
ki ne pozna zakonov Darwina, Hegela in Feuerbacha
ki govorijo o človeku kot našem
največjem bogastvu
živiš v atomskem reaktorju
ki poka po šivih in nimaš moči da bi odprl zadrgo
Pozdravljen,
apokaliptična pesem, ki pusti veliko sledi. Popravila bi:
in nenadoma si opazil barvo svojih oči
katere nenamenoma si pohodil / ki si jih ...
...
ki ne pozna zakonov Darwina, Hegela in Feuerbacha
In zdi se mi, da zadnja dva verza omiljujeta prej povedano in da s tem pesem zapreta za nadaljnje uvide / interpretacije bralca, zato bi ju odstranila.
Kaj meniš? Lp, Ana
urednica
Poslano:
29. 12. 2016 ob 20:44
Spremenjeno:
29. 12. 2016 ob 20:44
Pravzaprav že postapokaliptična pesem, ki pretrese, čestitke,
Ana
hvala Ana in srečno 2017
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pohandy
- 23. 12. 2016 ob 04:20
- Prebrano 638 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165.34
- Število ocen: 7