Še zmeraj piha isti veter z juga

in češnja cveti prijetnega duha.

Ptice letajo visoko pod nebo,

po dežju spet čas je za mavrico.

Na klopci še vedno vrezljani imeni,

ki jih tistega dne posvetila si meni.

"Pridi kdaj in sedi, ko ti bo tečno!"

Ja, še zmeraj: Marko in Sanja, za večno!

Tudi starec še pride kdaj pa kdaj mimo,

pravi, da mu je težko, ko mladi trpimo.

Včasih prisede in zre v daljino —

v resnici z menoj deli bolečino.

Vse je isto, a tebe ni!

sanchez