nagni zemljo
raztegni dan v globino mojih zenic
na dnu teme zvij klobčič
iz pramenja svetlobe
da dopletam noči
ki se krajšajo
razpneš jih v jutra
kjer voljna vzhajam
s prsti me narišeš v pomlad
čeprav je šele božič
in veliko zvezd za vekami
ko zakuriš kres
častiš pogansko
odrešiš skozi zublje
v edino boginjo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!