Navzgor

Utruja me ednina

in odpustim si kratkovidnost

odpihnem s sebe še preostali prah

minulih poceni besed

potrepljam se po rami in navdušen nad seboj

sestopim z zbledelih poti

se ponudim svetlobi

in ne preglasno

ker v kotu opazim dvom

ki nekako prepričljivo zmajuje z glavo

rečem da bo sedaj drugače

pomaham mu s sredincem

tako na hitro

da ne vidi

nato razprem oči

z dvignjeno glavo stopim na pločnik

in pomislim

zakaj tako redko hodim pokonci.

 

 

 

 

 

 

igor žuravlev

Komentiranje je zaprto!

igor žuravlev
Napisal/a: igor žuravlev

Pesmi

  • 19. 12. 2016 ob 11:01
  • Prebrano 644 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 477.25
  • Število ocen: 19

Zastavica