Še vedno
brez vrabcev na okenski polici
a z upanjem da bodo prišli glasovi
ki se nagibajo na manj tiho stran
in še vedno brez snežink
a tudi ždetja med napol dokončanim
mogoče se nepremično le premika
ali pa je samo dan ko je vse mogoče
vsesam se v trenutke brez neviht in skoraj lebdim
in ne pozabim se nasmehniti nad majhnostjo
ki mi da namišljena krila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!