Včasih si želim,
da bi nekje našla sled …
vsaj tisti drobec obstajanja.
Zagrabila bi ga
in se v trenutkih, kot je ta,
zagrizla vanj.
Sama s svojo mislijo
še nisem dokaz, da obstajam.
Obupno potrebujem potrditev
dotika v tvojem času.
Vse drugo je tako
zlahka pozabljivo,
kot ležanje v travi
na vročem soncu
s slamico med zobmi.
Zelo učinkovita lirična pesem, svetlo-nežna kljub temnim tonom pogrešanja, pika na i je zaključek, ki s simbolom ležernosti, postavljenim kot kontrast zagotovi potreben obrat. Dobra konstrukcija pesmi!
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!