Я памятник себе воздвиг нерукотворный
(Пушкин)
V slovansko knjižnico nekoč sem vstopil,
da našel nek star članek bi o Antih,
a preden k pultu resno sem pristopil,
me kip doprsni ustavil je pri vratih.
Bil črn je ko vrag, obraz kosmati;
spominjal na obraz je Afričana,
le nos je bil predolg, preozek hkrati,
a silna strast v oči bila je vžgana,
ki kakor črno oglje so žarele
in bral s podstavka črke sem zbledele
v cirilici, da v kipu tem podobo
zrem Puškinovo, kot ga je v bron prelil
nek Rus, kipar Kuznjecov z roko grobo,
a resnično: strasten, smel, nepodkupljiv,
tak stal je tam pred mano na hodniku,
enak preroku, skorajda maliku,
upiral je v daljavo vid železni
in v mislih skladal stihe o ljubezni.
Ves nem sem v pesnika strmel, poetek,
premišljujoč o njega silnem daru,
ki Rusije je prvi sin in jedek
se utrnil mi nasmešek je, ob čaru
tem, tej veličini, čemu moj spev?
Kako naj kdaj bi v bronu zazvenel?
Kje našel bi posluh in kje odmev?
A glej, tedaj kot grom je zadonel
ta kip, da nisem mogel se ganiti,
zamižal sem, začel je govoriti:
»Ne boj se ti, poet, ne boj, poslušaj,
odpri oči, kot orel zri z višave
na hribe, polja, hoste in dobrave,
obiti morje in rodno zemljo skušaj,
na krilih božjega navdiha smelih
poleti tja do krajev osamelih,
obišči v duhu še podzemni svet
in srca žgi ljudem z močjo besed!«
Poslano:
12. 12. 2016 ob 12:35
Spremenjeno:
12. 12. 2016 ob 12:46
Prejšnji pesmi sem dodal nov del.
A. S. Puškin (1799-1837) Slovanska knjižnica, Bežigrad
Morda namesto "se mi utrnil je nasmešek, ob čaru" raje "se utrnil mi nasmešek je, ob čaru"? Tako ohraniš jambski verz brez odstopanj. Pa ena vejica manjka za "odpri oči".
To je zdaj sicer čisto druga pesem, mi je pa še vedno všeč.
Lp, Žiga
Poslano:
13. 12. 2016 ob 12:01
Spremenjeno:
13. 12. 2016 ob 12:12
ja hvala, Žiga, poznam tvoj Triolet in pa sonet, čemu ne pišeš več?
Mimogrede, morda je malce zanimivo dejstvo, da se vsaj v prvi polovici te pesmi nisem nič zlagal: ko sem vstopil v Slovansko knjižnico sem zagledal zgornji kip, ki me je malce presenetil s svojim videzom (nisem vedel, da je to Puškin) upodobljenca sem namreč imel za mulata. Potem, ko sem zvedel, da je Puškin, pa sem šel na wikipedijo in ugotovil sledeče:
Po očetovi strani je izhajal iz stare ruske plemiške družine, po materini pa je bil potomec etiopskega pradeda, Etiopica Hanibala "zamorca Petra Velikega"
Zanimivo, tega pa nisem vedel. Naslov ene njegovih poem (se mi zdi) je Zamorec Petra Velikega, tako da mi je zdaj bolj jasno, zakaj.
Jaz trenutno bolj malo pišem, saj se mi vse, kar napišem, zdi totalno zanič in raje berem. Bo že. Ti pa kar nadaljuj, me je prepričalo tudi nekaj tvojih ritmičnih pesmi, kjer si se v celoti izognil rimi, prvo sem pred leti zasledil v Kraljih ulice.
Lp, Žiga
urednica
Poslano:
16. 12. 2016 ob 15:20
Spremenjeno:
16. 12. 2016 ob 15:21
Bravo, prav super je tole srečanje s Puškonom, tudi odsev njegovega nagovora.
Fin ritem, jamb ok, preprosta rimana, ki dopuša preskoke tu pa tam, odlično ..., teče, teče, fajn prebrat
(par ločil se uredila, upam, da se strinjaš)
Lp, lidija
Ja, hvala, Lidija, nekatere podčrtanke je človek še posebno vesel in prav gotovo ja ta ena takih.
Sem pa opazil, da je morda navzoča neka napaka v tej pesmi, čeprav bi rekel, da kolikor se mene tiče to ni:
v cirilici, da v kipu tem podobo
zrem Puškinovo, kot ga je v bron prelil
nek Rus, kipar Kuznjecov z roko grobo,
a resnično: strasten, smel, nepodkupljiv,
tak stal je tam pred mano ...
Morda bi moralo pisati: jo in če, potem je vprašanje, če lahko nadaljujem z: strasten, smel, nepodkupljiv ...?
Poleg tega bi rad v sonetu z naslovom SANJE spremenil neko malenkost, in sicer:
Pred spanjem Ars program igra mi, blažen
ob klasiki zadremam kot ubit;
nocoj je na sporedu Ferenc Liszt,
z njegovo glasbo v sluhu, neopažen
nahajam se sred krajine brezčasne,
stojim s svetlobo onstransko oblit
in angel stopi k meni, lep in čist
in me povede do srebrne jase,
do mesta, kjer na tronu bog kraljuje,
obkrožen z angeli in kerubini
ter mojstri klasike, na violini,
glej, Paganini, Brahms, Beethoven, tu je
na orglah Bach in Mozart - čembalist,
a za klavirjem slavni Ferenc Liszt!
Lp M
Meni se zdi tudi ga čisto ok, saj čeprav je govora o podobi, je to podoba moškega, ne vidim problema, na tvojo željo lahko spremenimo v jo, s tem ti potem iz istih razlogov ni potrebno v nadaljnjih verzih spreminjati ničesar.
Glede druge pesmi pa - komentar prestavljam tja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!