Prejšnji pesmi sem dodal nov del.

A. S. Puškin (1799-1837) Slovanska knjižnica, Bežigrad

Morda namesto "se mi utrnil je nasmešek, ob čaru" raje "se utrnil mi nasmešek je, ob čaru"? Tako ohraniš jambski verz brez odstopanj. Pa ena vejica manjka za "odpri oči".

To je zdaj sicer čisto druga pesem, mi je pa še vedno všeč.

Lp, Žiga

ja hvala, Žiga, poznam tvoj Triolet in pa sonet, čemu ne pišeš več?

Mimogrede, morda je malce zanimivo dejstvo, da se vsaj v prvi polovici te pesmi nisem nič zlagal: ko sem vstopil v Slovansko knjižnico sem zagledal zgornji kip, ki me je malce presenetil s svojim videzom (nisem vedel, da je to Puškin) upodobljenca sem namreč imel za mulata. Potem, ko sem zvedel, da je Puškin, pa sem šel na wikipedijo in ugotovil sledeče: 

Po očetovi strani je izhajal iz stare ruske plemiške družine, po materini pa je bil potomec etiopskega pradeda, Etiopica Hanibala "zamorca Petra Velikega"

Zanimivo, tega pa nisem vedel. Naslov ene njegovih poem (se mi zdi) je Zamorec Petra Velikega, tako da mi je zdaj bolj jasno, zakaj.

Jaz trenutno bolj malo pišem, saj se mi vse, kar napišem, zdi totalno zanič in raje berem. Bo že. Ti pa kar nadaljuj, me je prepričalo tudi nekaj tvojih ritmičnih pesmi, kjer si se v celoti izognil rimi, prvo sem pred leti zasledil v Kraljih ulice.

Lp, Žiga

Bravo, prav super je tole srečanje s Puškonom, tudi odsev njegovega nagovora.

Fin ritem, jamb ok, preprosta rimana, ki dopuša preskoke tu pa tam, odlično ..., teče, teče, fajn prebrat

(par ločil se uredila, upam, da se strinjaš)

Lp, lidija

Ja, hvala, Lidija, nekatere podčrtanke je človek še posebno vesel in prav gotovo ja ta ena takih.

Sem pa opazil, da je morda navzoča neka napaka v tej pesmi, čeprav bi rekel, da kolikor se mene tiče to ni:

v cirilici, da v kipu tem podobo

zrem Puškinovo, kot ga je v bron prelil

nek Rus, kipar  Kuznjecov z roko grobo,

a resnično: strasten, smel, nepodkupljiv,

tak stal je tam pred mano ...

Morda bi moralo pisati: jo in če, potem je vprašanje, če lahko nadaljujem z: strasten, smel, nepodkupljiv ...?

Poleg tega bi rad v sonetu z naslovom SANJE spremenil neko malenkost, in sicer:

Pred spanjem Ars program igra mi, blažen
ob klasiki zadremam kot ubit;
nocoj je na sporedu Ferenc Liszt,

z njegovo glasbo v sluhu, neopažen

nahajam se sred krajine brezčasne,

stojim s svetlobo onstransko oblit

in angel stopi k meni, lep in čist

in me povede do srebrne jase,

do mesta, kjer na tronu bog kraljuje,

obkrožen z angeli in kerubini

ter mojstri klasike, na violini,

glej, Paganini, Brahms, Beethoven, tu je

na orglah Bach in Mozart - čembalist,

a za klavirjem slavni Ferenc Liszt!

Lp M

Meni se zdi tudi ga čisto ok, saj čeprav je govora o podobi, je to podoba moškega, ne vidim problema, na tvojo željo lahko spremenimo v jo, s tem ti potem iz istih razlogov ni potrebno v nadaljnjih verzih spreminjati ničesar.

Glede druge pesmi pa - komentar prestavljam tja