pojdiva
pojdiva dragi na mokro besedo
tisto ki skače na rdeča ležišča
v rjavo rumeno in barvano dlako
v mislih na morju na oknu kavarne
pojdiva v mrho postriženih ustnic
pojdiva gola naličena znojna
pojdiva s stokom pred temna nebesa
pojdiva pojdiva trdno nad mesto
boj se nedolžnih samic samotarjev
boj se odprtih in glasnih predajanj
boj se te roke ne nežne premočne
boj se kladiva na mojem jeziku
pojdiva pojdiva v pesem zavrelo
dvigniva vse kar je včeraj še spalo
Uf, kakšen ritem! Z njo si se nekoliko oddaljila od dosedanjih oblik, ali se le meni zdi ? Ampak je pa dobra!
Lp A
Zadela si, malce eksperimentiram. :-)
Lp,
Vesna.
Poslano:
11. 12. 2016 ob 08:15
Spremenjeno:
11. 12. 2016 ob 08:16
Brala sem jo že včeraj, pa me je spotaknilo - na mokre besede, tisto, ki...ednina namesto množine, me gladkeje pelje naprej. Pravzaprav kar zdrsem. Zaradi ritma, kot je povedala že Andrejka.
Ja, bati se je kladiva v ustih ;)
Lp
I.
Irena, množino sem imela, ker sem v nadaljevanju naštevala, v katero besedo ga vabi (v tisto, ki skače, pa v tisto rjavo, pa v rumeno), ker pa ni vejic, sem spremenila v ednino.
Boj se me! Buuuuuuuuuuuuu!
:-))))))))))))
Lp,
Vesna.
Ne le ritem, tudi izbor besed pesem zanihajo med erotiko in preživetjem ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 10. 12. 2016 ob 11:08
- Prebrano 767 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 570.12
- Število ocen: 20