Hudo
Mraz zresne človeka.
Hudo ga zresne.
Smeh izgine,
še o nasmehu ni sledu.
Ja, pesmi postajajo
čedalje bolj resne.
Takšne z vsebino.
Kot je pisala Agatha Christie,
na koncu se odprejo omare
in mrtvaki popadajo
kakor gola dejstva,
mimo katerih ni mogoče.
Pesmi umirajo,
a komu to mar.
Jezus je zamahnil,
tudi v meni je pela,
pa so me križali,
mi tiho odgovori.
In tudi takšnega čudeža ni.
Le eno darilo bi imela,
da ti vidim nasmeh,
da okusim tvoj poljub
in ostanem
v srcu.
Če ostaneš
narediš čudež.
Ta pesem je pisana prav za na ta splet,
kjer ne dovolijo, da veselimo se,
za njih umetnike so pesmi dobre,
brez glave, repa in z mašili,
le te so cenjene, podčrtanke.
Brez nekega nadiha,
brez spevnosti,
v njih nič čutečega,
to pesmi so modernega sveta
in tega odvratnega so spleta.
Bravo Irena, tvoja pesem je čudovita, ki žalostna je in zelo resnična. Hvala ti zanjo virtualna prijateljica.
Lep večer ti želim!
Romano, lepo pozdravljen
Ta pesem je že danes če ne že sproti šla v pozabo Romano, ti razumeš,
vem. Žalostno in resnično. Kaj se da? Nič, čisto nič.
Mi je pa všeč da si izbral odlomke, hvala ti.
Seveda, saj v poeziji je prijateljstvo tisto, ki druži pesem s poezijo in med nami prav tako.
Lep, srečen dan ti želim, I.Šelmić
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 07. 12. 2016 ob 06:46
- Prebrano 752 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 198.34