GREVA (Vznik)
Ko smeh se premakne v obsončje rumeno
in slutnja poboža gladino morja,
ko pesem pokuka v srce razdrobljeno
in veter zakrknjeno bol zrešeta,
ko zrklo zaplava v mehkobo rojeno,
ko slišal boš peti utrinke sveta ...
Ko gola bom slekla prabit izgubljeno,
bo roka okušala ničnost meja.
Ko mesec bo spihal prevleko strupeno
in reka bo vodo v nebo vračala,
ko bova hotela,
ko Vznik spet bo najin,
ko bova brez teže ...
Takrat bova šla.
in slutnja poboža gladino morja,
ko pesem pokuka v srce razdrobljeno
in veter zakrknjeno bol zrešeta,
ko zrklo zaplava v mehkobo rojeno,
ko slišal boš peti utrinke sveta ...
Ko gola bom slekla prabit izgubljeno,
bo roka okušala ničnost meja.
Ko mesec bo spihal prevleko strupeno
in reka bo vodo v nebo vračala,
ko bova hotela,
ko Vznik spet bo najin,
ko bova brez teže ...
Takrat bova šla.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 17. 03. 2009 ob 18:06
- Prebrano 961 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 274
- Število ocen: 33
