Kisla slana me gleda,

Ko mi zarana 

jutro poželi.

Megla zore me zjeda

in me v utore

tvojih zob skeli,

kot pijavke gnile, ne pa kot zeli.

Škripa, škripa

v srcu brez utripa

mrzla matineja.

Nos rdeči ve za plak.

On ne izleči

kmalu se teh slan.

Paro diha, kot oblak,

veter odpiha

preko trga stran.

V slano piha, a ne spihne jo tjavdan,

Se odbija

Preko trga la folia,

mrzla matineja.

Plac zmrzuje,

kot vsak, ki prezimuje

sredi Šentjerneja.

Peter Rangus