Pr-e/i-hodnost
Osušena jeza v
strugi lic brez jamic
prebada s hladnim žarom sonca.
Belina se prelije v bledico barv,
vsako jutro v kozarec počutja.
Zagristi se s slastjo v žarkost
je večni okus razočaranja,
predpomladno čiščenje
spomladanskega prahu.
Vsako leto čakam,
da odteče marec
brez mene
mimo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Marija Garafol
- 17. 03. 2009 ob 13:38
- Prebrano 844 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133
- Število ocen: 6
