Noč ni pustila ničesar

kot da ni bilo zaprtih oči

in jutro se je zgodilo tako zelo v tišini

prazna skodelica čaja iz včerajšnjega dne

poleg nje list papirja

ki bo ostal brez vsebine

šepnem si da nekaj manjka v dnevih

poberem perešček s tal in si priznam da ostajam

ujetnik svojih trapastih sanj

v lastnem omejenem svetu z majhnimi koraki

z bedastim nasmehom ko si rečem saj bo

umirim dih in skomignem

porušim krhkost in začnem znova

ker danes je mogoče primeren dan.

igor žuravlev