Ti prelepa moja draga,
skoraj lepša od svobode si
postala. 
Tvoja leta res so stara...
A vidim, da čisto nova mlada luč
je tebe obsijala.

Da, kot iskrice, ene prav že daleč
vstran od morja, druge šle so zdaj
že prek vode.
Misel v mene je bila poslana,
ta večer, ko zaljubljen sem prišel
pred vrata, saj nekaj sam bi rad
zdaj doživel.

Čeprav bolj malo te poznam
in mi jezik tvoj, ki strasten je in lep,
še zdaleč ni mi dan.
Je znana zdaj že tvoja miselnost
človeka.
Ni ne gluh, ne slep, kot tolažil 
se o tem, bi zdaj kdo drug.
Le ljubezen zna deliti čisto vsem 
ljudem.
Ne kot tam pri nas...ko za ene to,
bi bil en velik le problem.

Bihone