DANTEJEV PEKEL
Svoje lastnosti nosim vedno s seboj,
vso notranjo nesnago nabrano z leti,
krive misli in pričarane želje,
ki so stresne za celo življenje.
Nosim strahove iz prejšnjih življenj,
ki se izražajo na mojih spoznanjih,
katerih se skušam odreči
in se predati kesanju.
Ni ga človeka, ki ne spozna,
da v njem živi iskra dobrote
njegov razum je del univerzuma,
ki ga potrebuje za osebno spoznanje.
Moje življenje zdaj rabi zmogljivost
spoznati posledice prejšnjih časov,
se opogumiti in se sprejeti
ta snaga me kot usodo svetu predstavlja.
Nobeno življenje ni privilegirano
vsaka duša ve, kakor tudi moja,
zakaj ji je telo zdravo ali slabotno
in ravno zato se vsi trudimo,
da se preko telesa spoznamo.
Leta življenja niso pomembna
le tisti trenutek vpogleda v vanj
kakor se bo končal zadnji refren,
takšen bo tudi končni izdih.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!