MI

Lačna

luč teme
pohotno hlasta
za koščki

praznega drobirja

 

v spominu slika
topel dom
igriva roka na ramenu
stene visijo v zraku
ne otreseš si nasmeha
objet spokoj
te ne prepusti
usodi

 

enostavne

stvari se zgodijo
premalokrat
bežne večnosti
brez pomena
odprtost misli
kot zev razuma
ki razpira

prostor

na čas

 

lepilo vesolja
močno poprimemo
najmanj primerno
strdi se v niz vprašanj
za preveč let
skrhano
postane obraz
v ogledalu vesolja
ki te spomni
na občudovanega
človeka

 

gledal sem se
z druge strani
in opazil lepoto
v najbolj grozljivih

odtenkih

silnic lastnih čustev
stkanih v svetlobo
minljivih dni
prihodnosti

 

vsi obrazi se obrnejo

v pravo smer
nihče ničesar ne vidi

to ni pesem
le jesen nosi leta

Dare Gozdnikar

branka

Poslano:
01. 12. 2016 ob 09:21

Bravo Dare. Si pesnik z vsebino in sporočilom. Rada te berem.

lpb

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
01. 12. 2016 ob 09:23

Hvala Branka, me res veseli.

Lep pozdrav

Dare

Zastavica

branka

Poslano:
01. 12. 2016 ob 09:31

Mene tudi. Dobra pesem mi polepša dan.

Imej ga tudi ti.

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
01. 12. 2016 ob 09:45

Enako. Vse dobro.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 12. 2016 ob 16:55
Spremenjeno:
04. 12. 2016 ob 16:55

Pozdravček, tudi mene se je dotaknila. Zazdela pa se mi je preveč razsekana (glede na vsebino) na kratke verze. Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
04. 12. 2016 ob 17:35
Spremenjeno:
04. 12. 2016 ob 17:36

Zdravo, mogoče res, bom poskusil malo strniti.

Takole se ti zdi bolje, a si imela kaj drugega v mislih?

Lačna

luč teme

pohotno hlasta
za koščki

praznega drobirja

 

v spominu slika
topel dom
igriva roka na ramenu
stene visijo v zraku
ne otreseš si nasmeha
objet spokoj
te ne prepusti
usodi

 

enostavne

stvari se zgodijo
premalokrat
bežne večnosti
brez pomena
odprtost misli
kot zev razuma
ki razpira
prostor

na čas

 

lepilo vesolja
močno poprimemo
najmanj primerno
strdi se v niz vprašanj
za preveč let
skrhano
postane obraz
v ogledalu vesolja
ki te spomni
na občudovanega
človeka

 

gledal sem se
z druge strani
in opazil lepoto
v najbolj grozljivih

odtenkih


paleto lastnih čustev
stkanih v svetlobo
minljivih dni
prihodnosti

 

vsi obrazi se obrnejo

v pravo smer
nihče ničesar ne vidi

 

to ni pesem
le jesen nosi leta

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 12. 2016 ob 17:44

Veliko boljše se mi zdi, morda bi zadnje besede v kiticah tudi še boljše zavibrirale, če bi bile priključene zdaj predzadnjemu verzu. Zamenjala bi tudi besedo v verzu: paleta lastnih čustev.


Lp, Ana


Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
04. 12. 2016 ob 17:57

Sem jo uredil, kar zgoraj v sami pesmi, delujo bolj centrirano in osredinjeno, pa tebi?

Lep pozdrav Dare

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 12. 2016 ob 18:19

Se strinjam s tabo, bi pa res zamenjala paleto čustev (precejkrat uporabljeno, da deluje že izrabljeno;),

lp, ana

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
04. 12. 2016 ob 18:29
Spremenjeno:
04. 12. 2016 ob 18:34

Res je. Kaj pa:

silnic tihih čustev

Meni se zdi bolje.

LP Dare

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 12. 2016 ob 20:37

Potem bolje: silnic lastnih čustev, ja: všeč!

Lp, Ana

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
04. 12. 2016 ob 21:47

Urejeno! Hvala za sugestije! :)

Lep večer Dare

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 12. 2016 ob 20:46

Pesem z množinskim p. s., ki nakazuje na skupno usodo človeka, ki se zdi, da mu vse drsi z rok, pobira le še drobtine, ostajajo mu le drobci ... sproža razmišljanja o preteklem in prihodnjem in željo po lovu za sedanjostjo ... čestitke,

Ana

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
06. 12. 2016 ob 09:38

Hvala Ana!

Lep pozdrav Dare

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Dare Gozdnikar
Napisal/a: Dare Gozdnikar

Pesmi

  • 30. 11. 2016 ob 23:16
  • Prebrano 758 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 376.55
  • Število ocen: 13

Zastavica