I.

Bitje je pod malo

drugačnim kotom kot

po navadi Ptiči v pljučih

trkajo v nenadnih

presledkih Tum

in spet tumtum

Razrašča se v telo

Noge se potisnejo v

noge Roke iztegnejo prste

v tvoje Postaneš

oblačilo Prilašča

si celice Tum

in tumtum Ritem

je nazamenljiv Pomeni

da postajaš prosojen

Bitje je večje

Vedno je bilo

večje

II.

Sediš na mehkem udobnem

stolu Razlezeš se

v tanko elipso Predmeti

se stapljajo vate Lahko

bi si mislil da izginjaš

Lahko da se zgolj lepiš

v membrano vesolja

III.

Tum in tumtum

Ne moreš slediti

Pogoltnil si svoje 

srce Razgrajuje se

v tankem črevesu

Morda ga boš lahko

ulovil iz odtoka

IV.

Če luč utripa

in

je ura enakovredna blebetanju

stare sosede 

lahko slišiš samo sebe

Se še enkrat skiciraš

Odvržeš staro kožo

na pločnik

in greš

kamorkoli pač gredo

novorojeni

V.

V zadnji shrambi

je bitje Čisto sveže

in mehko Kdaj bo zrelo

za gnojenje ni znano

Treba ga bo obilno

zalivati in mu vedno znova

postavljati vprašanja o ščurkih

in grobovih Na plano

ga je potrebno izpustiti

šele ko prejšnje

neha biti

Helena Zemljič (MalaSenca)