Romano, dobro jutro

Lepa pesem je, je pa pri odhajanju vedno hudo, ker se vedno zapušča...

ali zapuščamo sebe in še koga ali najmanj enega...

Hudo in žalostno, res.. Je lepa za branje, samo zaboli!

Lep ustvarijalen dan ti želim romano,

I.Šelmić

Popeljal si nas v čudovit spomin... kot da je bilo prelepo, da bi trajalo?

za sabo pa pustila si, 
le topo, grenko bolečino 
in misel, da nisem več rad sam.

Ta zadnji verz pa res kar zaboli... 

Pobožal si spomin, zdaj pa v žep z njim in neugnano v nov dan!

Lp

Zahvaljujem obema, tebi Irena i tebi Arabela, da ste se dotaknile te pesmi in da vama je všeč ta pesem, čeprav pa žalostna. Kaj čmo, tudi v ljubezni včasih boli, kajne?

Lep srečen dan želim obema!

Romano!

....Čas tvojega obiska,
    se prehitro je iztekel...

Težko spoznanje, obenem pa razmišljaj, kako te ta ljubezen še danes oplaja (v mislih, v spominih), s življenjem z pogledom v dobro.

Oblikoval si se v čutno osebo, ki želi dobro deliti s drugimi, morda je to njena želja in tvoje poslanstvo

    ....   
    da nisem več rad sam....

Zato imaš toliko prijateljev.

Lep dan ti želim!

Ti Sašo pa znaš vliti moralo človeku, ga povdigniti iz tal z besedami. Mislim, da nič ne zaostajaš za mano, karakterski in zelo dobro se to čuti v tvojem pisanju.

Me veseli, da sva na tej valovni dolžini in da naju povezujejo prav te dobre lastnosti, biti dober in ne škodljiv, teh je že tako preveč povsod, tudi na tem portalu!

Zahvaljujem ti na izčrpnem in dobrohotnem komentarju.

Imej lep, predvsem pa topel in ustvarjalen dan!

Slovo je vedno boleče :::: lepa pesem romano :::pozdav EMILINA

Lepo je ko traja a ko se konča

V glavi je sto vprašanj,zakaj ljubezen je tako božanska,za sam trenutek,pa v njej poraja se le bolečina?

Želim lep večer

Lepo zahvaljujem Emilina in tebi westre, da sta prebrala pesem, zahvaljujem tudi na komentarjih.

Prijeten večer vama želim!

Romano! 

Vem, da si dovolj močan, da boš sprejel mojo kritiko.

Bom kar direktna. Tale pesem sodi naravnost v delavnico, ki sem ti jo ponudila zadnjič, to je delavnica Pesmi iz klišejev. Če jo prestaviš tja, je popolni zadetek. Ne vem, če si že kaj poglobil v vse, kar smo napisali tam, ampak jaz bi rekla, da se nisi prav nič.

Naj te ne zavedejo pohvale teh, ki hvalijo tvojo pesem. Razumem, da so tvoji prijatelji in da v pesmi čutijo neko tvoje globlje čustvo, ki te je navedlu k pisanju te "pesmi".  Ampak pesem sama je res zelo začetniška, pravzaprav je samo material, ki bi lahko postal pesem.  Poleg tega imaš neverjetno veliko ločil, predvsem vejic, postavljenih na napačna mesta in tega bralec ne more spregledati. Tudi vrstni red besed je čisto brez potrebe zamenjan, kar pesmi ne zvečuje poetičnosti ampak jo celo ironizira. Vse to pri bralcih vzbuja občutke, zaradi katerih te pač ne morejo oceniti dobro in te ne bodo, dokler boš vztrajal pri tem "stilu". Tudi odlične ocene, ki ti jih dajejo vedno isti prijatelji, ti ne smejo dati lažnega občutka, da je pesem super in ok in da so ostali ocenjevalci hudobni. Poglej, nočem slepomišiti in nisem himavka, zato ti kar povem: Če bi urediki številčno ocenjevali (pa ne!), ti tudi sama ne bi mogla dat dvojke .

Treba je spregledati, biti samokritičen, malo zaupati dobronamernosti nas, ki se trudimo, da vendarle dojamete, kako do prave pesmi.

Vsega tega ne pišem samo tebi, romano, pač pa prosim vse "dobrohotne" ocenjevalce, naj te ne zavajajo z nekritičnimi ocenami in pohvalami.

Upam, da smo tukaj vsi toliko odrasli in realni, da vemo, o čem teče beseda.

Lp, lidija

Heeeeee Lidija, ne bom komentiral na tvoje pisanje veliko, le nekaj besed!..., na delavnici imate sedaj to mojo pesem in že naprej vem, da bo postala ne več spevna, to mi je že sedaj jasno. Dajte si užitka!

Kar se pa tiče ocenjevanja mojih pesmi, sem pa že en čas vedel, da mi povprečje uničujete prav urednice tega portala, to je bilo moč zaslediti kar nekajkrat, nazorno sem vas spremljal. Nisem želel tega obešati na velik zvon, vsak sam mora priti do spoznanja, kdo dejansko mu greni voljo do ustvarjanja.

Povem le še to, z ocenjevanjem pesmi naredite veliko več škode kot koristi, še posebno pri mladih talentih. Tak odnos v človeku ubije vso voljo do ustvarjanja. Vi na Pesem si. se boste morali odločiti, boste še naprej jemali motivacijo ustvarjalcem poezije ali končali z tem preseravanjem in poviševanjem tistih, ki se posmehujejo nam, ki naj bi po vaše pisali pesmi s klišeji...

Lep večer še naprej!

☺

Čeprav obstaja pravilo, da se pod pesmimi ne komentira ocenjevanja, še enkrat: uredniki sploh ne dajemo ocen, tako da si malo zgrešil vodilno misel, kljub vsemu ti še enkrat mirno povem :" vse sem dala od sebe" (evo, lep klišejski izraz iz športnega sveta), da ti vendarle pomagam ..., no, če nočeš, dvigam roke.

Vsaj poskusila sem.

Lep večer, Lahko noč

 lidija

Malce se bom vmešala v vajin pogovor.

Ravno berem knjigo Smrt lirike Braneta Senegačnika in strinjam se z njim... današnji vele pesniki jo boste ubili. 

Ne vem, zakaj se tako bojite klišejev, saj je celo naše življenje kliše.  V borbi in praskanju, da bi se jih ognili ustvarjate pesmi, ki niso prav nič življenske in so polne prav nemogočih besednih zvez.  Je to potem dobra pesem? Lepa vsekakor ni in življenska tudi ne.

Pesem pa naj bi bila lepa! Naj bi bila  radost za dušo in obliž za bolečine, a ne?

Ne rečem... tisti ki zna združit oba stila v neko lepoto je res mojster.  

Hočem povedati, da vsak od nas piše na nek svoj način in da  tu prav in narobe ne obstaja. 

Važno je, da je pesem komu všeč, da uživa v branju in da pesnik uživa v ustvarjanju. Spoštujmo drug drugega in njegov slog.

Romanove pesmi imajo skoraj največ bralcev... le zakaj se vračajo? 

Moje skromno mišljenje.

Lp

Morda bi imel reči samo še to Lidija, kar si napisala o moji pesmi zgoraj, da si s tvoje strani ne zaluži ni dvojke. S tem si povedala prav vse, ponižala si me in do skrajnosti razvrednotila mojo ustvarjalnost, samo me ne gane, le toliko da veš! In ti praviš, da bi mi pomagala?..., ma daj, lepo te prosim! Na novodobno poezijo je potrebno računati na mlade upe-talente in ne na nas, ki smo že po večini vsi v letih in so nam bolj pri srcu pesmi s klešeji.

Mislim, da je tudi Arabela dala svoje mnenje, kaj si misli o vsem skupaj. Ostali vam skozi pesmi želijo povedati, da se ne strinjajo z vašim ravnanjem, samo se vas ni to ne dotakne. Jaz bom ustvarjal še naprej, pa da drva sekate na meni in še toliko podcenjevalno gledata v uredništvu na moje pesmi, ne bom se oziral na ocenjevanje, za mene so pomembni bralci in če me oni radi berejo, ne vem, zakaj bi menjal stil pisanja.

Razmišljam pa o tem, da so po vaši oceni, vsi naši priznani stari pesniki, pisali same klišejevske pesmi, vsaj tako je videti po vseh teh zahtevah, ki jih želite od nas nekaterih iztrebiti in da bi pisali pesmi, kot je že Arabela napisala, brez življenjskega nadiha, polne nemogočih nerazumljivih besednih zvez in kjer ni moč opazi ne glave, ne repa.

Vse pomešano, da se velikokrat sploh ne razume, kaj pesnik želi v pesmi  povedati. To za mene niso pesmi, je ne razumevajoče nakladanje in polno nekih čudnih mašil in ne jasnih modernih besed...

Vse dobro želim!

Pozdravček,

poezija (prav tako kot druga področja življenja - naj bo tehnika, znanost, umetnost ...) se razvija. Tudi sama rada posežem kdaj  po Prešernu in imam raje pisanje s svinčnikom na papir kot v računalnik, ... a to še ne pomeni, da sem pesnica, če napišem nekaj, kar je bilo sveže pred 200 leti ali da mi bodo objavili pisanje, če bom poslala na roke napisano besedilo v uredništvo kake revije ...

Nič ni narobe s starimi pesniki, težava je v zdajšnjih: si predstavljate, da bi nekdo poskušal ponovno izumiti elektriko? Najbrž bi se mu fiziki smejali.

Ne gre za to, kdo je boljši in kdo popravlja ali pokvarja poezijo, le nekako ne spodobi se, da s poezijo ogovarjamo pesmice, ki so le izliv čustev.

Za resno pisanje je potrebno tudi veliko branja - ne le, da bi bili načitani, razgledani, vešči, ampak tudi da bi imeli pogled v trenutno ustvarjalnost, da bi lahko razmišljali o njenem razvoju, in ne nazadnje, da bi lahko umestili sebe na zemljevid pisanja ...

Nič narobe ni, če zavestno ostajamo v obdobju romantike - zavedati pa se moramo, da je to preteklost, da lahko obstaja kot igra, kot lajšanje bolečine, tolažba ... in ne kot umetnost, za katero se predpostavlja, da kreira, ustvari na svoj in nov način.

Namesto, da se prerekamo okrog tega, bi bilo koristneje, da gremo prebrat kako zbirko. Ali potegnemo iz predala svojo pesem, ki je že odležla dovolj časa, da se je lahko lotimo s kritičnimi očmi in jo skušamo dodelati, da bo imela vse, kar dobra pesem rabi.

Toliko za zdaj,

Ana

Res je, težava je v zdajšnjih pesnikih, ki se trudijo izmisliti si nekaj novega... in kot si rekla, Ana, stari bi se jim smejali in se jim še.

Zdaj prihajajo prazniki... Sama veš, da izide na leto najmanj 250 knjig poezije. Večina v samozaložbi. Kaj se pa prodaja? Stari pesniki vsekakor... Mila Kačič, Dane Zajc...  en sam ljubi kliše, ki nas zasanja v lepe sanje. Kako to, če je ta zvrst pesništva tako zelo mimo?

Oprosti, a ne predstavljam si, da bi pred spanjem brala kakšno od novih in marsikdo si ne. Kaj pa je pesništvo brez bralcev, brez tistih, ki si to želijo brat in to večkrat? Večino novih pesmi, pa imaš že pri enem branju vrh glave. 

Vem, da ne bom nikogar prepričala, le povedala sem svoje mnenje o klišeju, ki je nitka življenja, življenje samo.

Lahko noč

Počasi, arabela, morda pa samo preveč povprak uporabljaš besedo kliše (nekje prej sem že objavila link na dve temi na forumu, ki govorita o tem) ... jaz pa ti lahko povem, da z veseljem preberem Anjo Golob, Barbaro Korun,  Jureta Jakoba in še in še naših novih - ne zdijo se mi neprebavljivi ali pa zateženi, zdijo se mi presenetljivo sveži, njihov jezik je poln, če govorijo o rožah, govorijo o konkretnih rožah in prav tako je s pticami, če govorijo o občutjih, jih natančno imenujejo, se oluščijo do sredice in ne ostajajo na plehkem površju ... in še bi lahko pisala. Ampak, kot praviš,

lahko noč.

Ana

Veš, jaz te besede sploh ne uporabljam. Pesem se me dotakne ali se me pač ne. Na tak način jih merim jaz.

Zdaj bo pa res že čas ... 

lahko noč.