Na steni pred menoj blešči gizdavo,
zdaj toplo, zdaj spet hladno kot opal,
obešen na verižico rjavo
s pozlato okrašen se moj kinžal.
Prejel nekoč sem ga iz rok Gruzinke,
ko v Tiflisu sem daljnem služil kruh
in ob večerih z njo, ves slep in gluh
za svet, na mostu zvezdne štel utrinke.
A kmalu vstal je tisti strašni dan,
ko morala sva vendar se ločiti
in v solzah, glej, mi izročila v dlan
je ta kinžal, ta nož prečudoviti;
vanj stih iz Korana je tajni vžgan,
a mu pomena, žal, ne znam odkriti.
Poslano:
25. 11. 2016 ob 12:39
Spremenjeno:
26. 11. 2016 ob 12:46
Кинжал KINŽAL: dvorezni orientalski nož, ki ima pogosto
na rezilu v arabskih pismenkah vgraviran izrek iz Korana
dragi bralci,
prišlo je do drastične spremembe v zadnji tercini!!!
dober sonet, zanimiva tematika, ki se pomakne iz naše vsakdanjosti. Ljubezen nima meja, a ne?
:)
Lp, lidija
samomor je vreden svoje pesmi
Poslano:
28. 11. 2016 ob 17:26
Spremenjeno:
28. 11. 2016 ob 18:44
ne, simon v oklepaju, to si ti pomešal s harakirijem.
hvala, Lidija, za tole orientalsko romantično podčrtanko,
je pa res, da mi je ta kinžal nekdo ukradel in več ne visi na steni podčrtank :-)
Lp M
Poslano:
29. 11. 2016 ob 13:32
Spremenjeno:
29. 11. 2016 ob 13:34
se=je? v prvi kitici. Morda se motim in se ta je nanaša na prvo vrstico:)
Kot je zapisala Lidija, ljubezen nima meja, je pa morda dvorezna kot je avtor zapisal pri sliki oz. pojasnilu, kaj je to kinžal.
lp, ajda
ajda, v redu je,
tako je, kot ugibaš, nanaša se na prvo vrstico, zaradi iskanja stopice in posledično rime je matej moral tako.
vrinjeni stavek te je morda zmedel:
Na steni pred menoj blešči gizdavo (zdaj toplo, zdaj spet hladno kot opal, obešen na verižico rjavo s pozlato okrašen ) se moj kinžal.
Hvala za odgovor Lidija.
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!