Kaj moraš Kaj
je oglato in se dá
prešteti Kaj
se izreče da deluje In
sistem ki ni nikoli
do konca razložen Pišeš
ker boli ali boli
ker pišeš Sklanjaš
se nad jabolka pobiraš
koščice in jih daješ
v usta brez pomislekov Kaj
moraš Kaj
govorijo In ti zapisuješ
monologe in misliš
da je svet Še pajek
ti prečka beležnico
brez navodil Kaj
moraš In sadje
nima nobenega okusa
dokler ga ne podržiš
na svetlobi Mu daš
ime Gozdovi pa
skrivajo le veverice Kaj
moraš Kaj naredi
da si
*poševno - variacija na izsek iz romana Davorina Lenka Telesa v temi
Helena: Pišeš kar boli ali boli, kar pišeš...
Mcv: včasih se zdi, da junak napiše pisca in ne obratno... ( Pomešana poglavja)
Koliko vzporednic!
Lp A
Pesem, ki se spominja (in morda celo priganja), kaj se mora (prešteti, razložiti, stroriti), in kolikokrat gre za občutek (sklepanje), da si spoznal svet, ko si zagrizel samo v njegov droben košček - in najpomembneje: kako do srži, do tega, da samo si? Globoka filozofsko bivanjska pesem, ki nima navodil za branje, zato jo podržiš na svetlobi (odprto, blizu) - in se ti razkrije ... čestitke,
Ana
Ana, hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!