V solzah velikokrat ždim

misleče,da po Kristusovo trpim.

Od vsega najbolj si želim

da spoznam pot,

po kateri se od tega oddaljim.

Z vso bolečino,

ki mi jo spomini ustvarjajo

bi gradila v neskončnost visoke

nebotičnike in ceste.

Vijugale bi v obzorje duha

nam nepoznanega,

Zaletavale se v nevidne zidove

lastne vsakomur ohromljene racionale.

S pobožnimi dejanji

se silim zgladiti

sporno vojno,

ki kujeta jo glava in telo.

Nekdaj hrupni možgani

se vdajajo spokojni tišini

In misli postajajo berači

nastavljajo košaro

trudno in naivno,

vsakemu lažni Mesiji.

Rada bi se prebudila

od nikoli končnega špancira

iz pozabljenega stoletja.

Naj bo prihranjena ta praznina,

ki jo je čutila kot večnost

mojega srca, polovica.

Rada bi častila

vse kar mi prihajajoče sonce ponuja.

Rada bi izjokala vse trpljenje

tega sveta.

Rada bi se osvobodila

trnjevega jarma spomina.

Rada bi

ponovno ljubila.

raketa