Šla sem tja, na mesto,
ki sem ga nekoč šepajoče zapustila.
Bela okna
so pritrkavala v prašnem ritmu,
ko sem se usedla na staro
že poraščeno stopnico,
kjer iščem sled tvojega koraka.
Še iščem bližino,
ki bi napolnila praznino po tistem,
ko sem se zatreskala vate in si rekel,
da bi morala imeti dve srci,
da bi te lahko ljubila.
Veš, če bi ljubezen bila brez imena,
klicala bi jo z imenom tvojim.
Sklonim glavo in zamižim v želji,
da me ne bi videl.
Oči, ki gledajo navznoter,
še v tako trdi temi kričijo: Vidim te!
Poslano:
24. 11. 2016 ob 09:36
Spremenjeno:
24. 11. 2016 ob 09:37
Arabela, zelo lepo zapisana ljubezen, ko zamižiš in oči, ki vidijo navznoter - iščeš pot in ko jih odpreš se resnice zaveš, da počivaš na zaraščeni štengi.
In prav ta štenga ni slučajno tukaj, kot, da hoče reči jaz sem za to, da se po meni hodi, poskusi, da vidiš kam te pelje - vodi.
Lepa, lepa pesmica - lp
Oči, ki gledajo navznoter,
še v tako trdi temi kričijo: Vidim te!
Lepo povedano.
lp
Prelepa pesem Arabela, toliko čutnosti in ljubezenskega nadiha je v tej pesmi, ljubezen prepojena z močnimi čustvi do ljubljenega. Bravo!
Danes imate vsi tako lepe pesmi, da bi se težko odločil, če bi moral izmed vas izbirati.
Lep ustvarjalen dan še naprej želim!
arabela,
Vidim te in čutim te, besede so dovolj, da zame si vse.
Lep pozdrav
Veš, če bi ljubezen bila brez imena,
klicala bi jo z imenom tvojim.
:) !!
Hvala, Sašo, kaj misliš, si štenge zaponijo korake? :)
Westre, Romano, Felix, BiHone, hvala. Me veseli, da se vas je pesem dotaknila.
Lep večer vsem. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!