Ko obrnila sva več kot le list,
ko hrbta drug drugemu pogledala sta namenila
ko sva izgubila več kot samo očesni stik,
ko izgubila nisva samo nekih plitkih prijateljskih vezi
vendar poredko srce pravično bolečino deli
s to spravo trpeti
s to spravo znati živeti
spet iskati sebe, ko tebe več ni
iznad peresa res, da lahko zgolj goni me neka višja točka ideološke krize
pa vseeno, ko pogled nazadnje sva ujela
ko na obrazu tvoja deviška sreča in nasmeh žarela
V meni pa čeprav vso srečo ti želim ,
Naiven plamen gori in peče
Peče da brez mene
srečna si.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vajkad Osvald
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!