ZOPET JE ODŠEL
Zopet je odšel
dan skozi okno vlažnega večera
za sabo je pustil
polne globeli deročih kapljic
katere so čez obalo plavale v naravo.
Zopet je odšel
skozi hodnik spominov
v noč brez zvezdnih utrinkov
zapustil je otožne potopljene veke
in sanje katere so nasedle na njeno dlan.
Zopet je odšel
popotnik v svet indije koromandije
skozi mrežnico sanj
v gozd obljub, upov in pričakovanj
novih stikov in skušnjav.
Zopet je odšel
čez polje ozar kjer se je iskal
in med viticami našel
svoje izgubljene sanje
in pot vanje.
Zopet je odšel
odpravil se je nazaj
v svoj zavičaj
čez hodnik spominov
v svojo indijo koromandijo.
Zopet je odšel z dlanjo v dlani v njun gozd.
Lahko le povem Felix, da si napisal prečudovito pesem, bravo!
Nočko in lepo sanjaj!
Hvala romano,
zakaj bi sanjal, to so moje sanje.
Hvala ti za njih.
arabela hvala,
dva dni sem bolj odsoten, življenje pač, jutri se zopet oglasim.
Ne odhajaj.
Hvala vam, moji poeti, za postanek, pred vašim odhodom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Felix
- 19. 11. 2016 ob 23:05
- Prebrano 757 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 265.64