ŽGOČA NOČ

Kot bi veter jokal

skoz ponjave leta

v neizmernost teka,

tožba ni dovolj,

ne moja prošnja

za malo nočnega miru.

V loputah sunkov

se cefrajo misli,

me kakor ubijalska kača

zastrupljajo zdaj tam

v puščavi, zdaj tu

v jesenski krmi

nastlani za počitek dveh.

Bom zmogla

skozi ploho

žgočih uhljev?

Andrejka

Komentiranje je zaprto!

Andrejka
Napisal/a: Andrejka

Pesmi

  • 19. 11. 2016 ob 10:56
  • Prebrano 402 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 283.34
  • Število ocen: 11

Zastavica