ŽGOČA NOČ
Kot bi veter jokal
skoz ponjave leta
v neizmernost teka,
tožba ni dovolj,
ne moja prošnja
za malo nočnega miru.
V loputah sunkov
se cefrajo misli,
me kakor ubijalska kača
zastrupljajo zdaj tam
v puščavi, zdaj tu
v jesenski krmi
nastlani za počitek dveh.
Bom zmogla
skozi ploho
žgočih uhljev?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 19. 11. 2016 ob 10:56
- Prebrano 626 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 283.34
- Število ocen: 11
