prišla bom
prišla bom z morjem
ti rekla rdeče spi prst
ko ribe drstijo pingvine
sredi otoka pojočih mrež
z luno ki sanja
v tvojih rokah
bosa
da v čevelj zajame
najine vdihe
prišla bom bela in sama
v čolnu igrivega dna
da me objameš tihotno
oviješ v mrk kapitanov
ko pesek spne mozaike
v sonca četverih svetov
plaho
kot srna vetrove
prišla bom
in zarje se bodo stemnile
školjke umaknile strah
hiše se vdano zlile
v dan ki hoče več
kot midva s trni v laseh
Obljuba, zavita v mreže, čevlje, vdihe, v vse pore, ki se zdijo hkrati verjetne in neuresničljive (kot ribe, ki drstijo pingvine, kot sonca četverih svetov), zato njen pomen ostaja na prevesnici, od bralca je odvisno, kako jo konča / dojame ... čestitke,
Ana
Vesna, s svojo poezijo, vedno dobrodošla!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 18. 11. 2016 ob 22:23
- Prebrano 669 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 543.5
- Število ocen: 16