S teboj ob Soči na žgočem soncu,
Tako žgočem,kot bolečina v materinih prsih,ko izgubi otroka.
Slišim melodijo.
Slišim melodijo,
Ki prihaja iz tvojih ust.
Prijeten,nežen zvok,
Ki ukrotil bi vsako zver na tem planetu.
Vem da sm tu,
A tvoja melodija me ponese v vesolje,
V vesolje lepih spominov,
V vesolje najine povezanosti.
Soča mirno teče,vse je tiho,
Samo tvoja melodija boža mojo dušo,
Boža dušo ptic,ki tiho čepijo na vejah
In dušo rib,ki mirno plavajo v Soči.
Vse je tiho.
S teboj ob Soči,na žgočem soncu
Nikoli ni bilo tako lepo.
Prisluhnem tvoji melodiji
In odpotujem v najino vesolje,
Kakor so odpotovale ptice na jug
In kakor so se ribe prepustile toku Soče.
Prelepo napisana pesem, ko se misli za trenutek srečajo z ljubjeno in ne pozabljeno osebo, materjo.
Zelo čuteča in globoka pesem, lepo jo je bilo prebrati...
Lep večer še naprej!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lionel_messi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!