Vseletna pesem
zgodaj jeseni zapustiš svoje obnebje
da še lahko najdeš zavetje
pred hlastavim mrazom
v pritlikavih hiškah stišanega poletja
nato zaspiš s sragami vetra
in luščinami snega
med globoko zaklenjenimi očmi
a saj ne bo več dolgo
pa ti bo v naročju vzbrstelo
sprva majhno ter povsem prosojno steblo
spet preveč polno razigranega vonja po pomladi
Romano, hvala za tvoj komentar. Me veseli.
Lp, albin
Pogosto nam podobe narave služijo, da bi izrazili svojo notranjost, tu pa je narava postala človeška: opisovanje / še bolj: doživljanje narave kot bi bila oseba, všeč mi je natančno in premišljeno izrazoslovje, ki odeva pesem v posebne lirične tone, čestitke,
Ana
Ana, najlepša hvala. Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Romano, hvala za čestitke.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 17. 11. 2016 ob 09:11
- Prebrano 1017 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 506.29