Vseletna pesem

zgodaj jeseni zapustiš svoje obnebje
da še lahko najdeš zavetje

pred hlastavim mrazom

v pritlikavih hiškah stišanega poletja
nato zaspiš s sragami vetra
in luščinami snega

med globoko zaklenjenimi očmi

a saj ne bo več dolgo
pa ti bo v naročju vzbrstelo
sprva majhno ter povsem prosojno steblo

spet preveč polno razigranega vonja po pomladi

albin

romano

Poslano:
17. 11. 2016 ob 09:45

Lepa pesmica...


Lep dan!

Zastavica

albin

Poslano:
18. 11. 2016 ob 09:55
Spremenjeno:
18. 11. 2016 ob 09:55


   Romano, hvala za tvoj komentar. Me veseli.


   Lp,    albin

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 11. 2016 ob 16:36

Pogosto nam podobe narave služijo, da bi izrazili svojo notranjost, tu pa je narava postala človeška: opisovanje / še bolj: doživljanje narave kot bi bila oseba, všeč mi je natančno in premišljeno izrazoslovje, ki odeva pesem v posebne lirične tone, čestitke,

Ana

Zastavica

romano

Poslano:
20. 11. 2016 ob 16:38

Čestitke Albin...

Zastavica

albin

Poslano:
21. 11. 2016 ob 10:04
Spremenjeno:
21. 11. 2016 ob 10:05


   Ana, najlepša hvala. Zelo me veseli.

   :)

   Lp,   albin

Zastavica

albin

Poslano:
21. 11. 2016 ob 10:06
Spremenjeno:
21. 11. 2016 ob 10:06


  Romano, hvala za čestitke.

  :)

  Lp,   albin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

albin
Napisal/a: albin

Pesmi

  • 17. 11. 2016 ob 09:11
  • Prebrano 902 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 506.29
  • Število ocen: 14

Zastavica