zgodaj jeseni zapustiš svoje obnebje
da še lahko najdeš zavetje
pred hlastavim mrazom
v pritlikavih hiškah stišanega poletja
nato zaspiš s sragami vetra
in luščinami snega
med globoko zaklenjenimi očmi
a saj ne bo več dolgo
pa ti bo v naročju vzbrstelo
sprva majhno ter povsem prosojno steblo
spet preveč polno razigranega vonja po pomladi
Lepa pesmica...
Lep dan!
Poslano:
18. 11. 2016 ob 09:55
Spremenjeno:
18. 11. 2016 ob 09:55
Pogosto nam podobe narave služijo, da bi izrazili svojo notranjost, tu pa je narava postala človeška: opisovanje / še bolj: doživljanje narave kot bi bila oseba, všeč mi je natančno in premišljeno izrazoslovje, ki odeva pesem v posebne lirične tone, čestitke,
Ana
Poslano:
21. 11. 2016 ob 10:04
Spremenjeno:
21. 11. 2016 ob 10:05
Poslano:
21. 11. 2016 ob 10:06
Spremenjeno:
21. 11. 2016 ob 10:06
Romano, hvala za čestitke.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!