Čar ljubezni bo zbledel,
nehote s seboj ga vzameš.
Mik strasti, ki zdaj gori,
v brezmejnem breznu pogasi.


Obračala bom v tla pogled,
da ne vidim zvezd žarečih.
Bo legla razočarana trpkost,
dušo mi hladila bo bridkost.


Odjestna moja dlan,
ki objemala je sla radosti.
Nebo iskala v tujcu,
neponovljivih več sladkostih.


S kom naj tekmujejo mi nade?
Bolan nasmeh in brez moči,
ljubezen hladna, mrtev spev,
ta tujca ne popade.


O, te oči v soncu carujoče,
v dušo so usejane.
A, ta tvoj meč je blisk žareč,
ki seka rane.


Svoboden zrak, srce kipeče,
Kaj naj z njim?
S tujcem ne želim si
>>SREČE.

Silva