Obstala je senca
vihtečega se podesta.
Naslonil nanj zadnji svoj balast
je človekov zmagoviti poraz.
Prišepnila zadnja od lebdečih ptic
v neslišno,noro noč.
Transcedentalni veliki poki
Vse to spodaj
v Hadovi aveniji.
Violine naznanjajo,
da odgrnile bodo
temačno to zaveso.
Kar je oko sedaj videlo
srce ne bo nikdar zapustilo.
Odrešenica v omadeževani nebeški luni
razkrila je,
nebesne mrežne niti.
Vsaka od teh plete pot
bridki svoji zvezdni luči.
Morda jo uzre oko
morda se zopet
na začetku srečamo
Pozdravljena, raketa, na pesem.si, lepo, da si se nam pridružila,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: raketa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!