le sekundo stran
opazovano oko neba
obešeno pod streho temine
rahlja spanec nemirnih sanj
ko vleče utekočinjeno telo
na drugo stran temačnega pogleda
kot malo zrcalno sonce
zakroži skozi nočne more
s koraki uhojen satelit narave
kot manjša ubežna Zemlja
iztrgana pred milijardami let
iz maternice magnetne plazme
usidrana na kratek polet
okrog središča obilne skrbnice
kot otrok norčavih noči
in begavih mozoljev
razbrazdanih kraterjev polti
v rumenilu spokojnega sijaja
kaže vedno isto stran obraza
kakor nosečka podzavestnega
skozi hlad in temo
sprehajalka mesečnikov
po elipsastih poteh
vplivna nosilka vsakdanjosti
stran lebdeči prvorojenec
neznanega poriva usodnega zadetka
ki se odvrača od sesanja matere
kot bibavica stopinj v zraku
proti novi simpatiji
privlaku iz vesolja

Dare Gozdnikar