odavno je bog svoja široka
(napornim vežbama
definisana)
leđa okrenuo zvezdama
(malim boginjama
mraka)
svojim dokonim pratiljama,
zastalim
u kadru nemog kadrila
sa isprekidanog crno-belog filma,
zavivši ih u šarene krpe
zaborava.
pa sad čeprka,
nešto traži
po štavljenoj koži zemlje.
prihvatajući nova uhlebljenja
(kao svoj usud i konačnost
uzemljenja)
postade tumač
snova iznemoglih
novembarskih trava
Pesem, v kateri je čarovnija izrekanja, ki pred bralčeve notranje oči razpostavlja zaustavljena ozvezdja in božje utelesitve, vse nebesno in zemeljsko - toliko tega, kar je povzročilo povsem naravno jesensko omrtvelost ... rahločuten in poseben pogled, v katerem se želimo zadržati za dolgo časa (da se prebijemo kozi ta november) ... čestitke,
Ana
Iskrene čestitke Jagoda!
Lp, Igor
Hvala, Ana, za divan komentar!
lp
Jagoda
Hvala, Igore!
lp
Jagoda
Z veseljem prebrano, draga Jagoda.
Lp, Lea
Hvala, draga Lea!
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!