zmeraj pridejo
na dobro uhojeno pot divji,
visokorasli, svilnato bleščeči neobrzdani konji
zahrzajo, podivjano
se dvignejo
na zadnje noge, bahaško,
pod tenko srajco plapolajo
tetive in mišice,
iz ognjenih oči švigajo strele,
jaz pa odkljusam, ocufano
opotekajoče počasi nazaj v Avgijev hlev
Pazi, čini mi se da vidim kako dolazi Herkul (Heraklej, Ἡρακλῆς)! ;)
Čestitam. (Ana, ako kad zafali dežurnog za podvlačenje, možete računati na mene, pro bono - de, de šalim se ;) )
Puno hvala! Veoma mi drago što ti se sviđa.
Nema onog što podvlačuje. Uteko.Sarme nije probao.
Pozdrav!
urednica
Poslano:
18. 11. 2016 ob 22:32
Spremenjeno:
18. 11. 2016 ob 22:33
Nasprotje med svobodnimi divjimi konji in ocufanostjo tistega, ki je primoran vztrajati v čredi / ji služiti povrzoči, da pesem izzveni kot alegorija. K širši in globlji interpretaciji poziva tudi uporaba Avglijevega hleva ... čestitke,
Ana
P. S. prestavila sem ti napačno zapisane vejice (stično z besedo, za katero stoji in ne z naslednjo)
Hvala za podčrtanje, hvala za tvoje mnenje in vse popravke!
Najlepejše rojstnodnevno darilo "ever"!
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!