Staro kljuse

zmeraj pridejo

na dobro  uhojeno pot divji,

visokorasli, svilnato bleščeči neobrzdani konji

zahrzajo, podivjano

se dvignejo

na zadnje noge, bahaško,

pod tenko srajco plapolajo

tetive in mišice,

iz ognjenih  oči švigajo strele,

jaz pa odkljusam, ocufano 

opotekajoče počasi nazaj v Avgijev hlev

 

lin

Živko Mirković

Poslano:
13. 11. 2016 ob 15:55

Pazi, čini mi se da vidim kako dolazi Herkul (Heraklej, Ἡρακλῆς)! ;)


Čestitam. (Ana, ako kad zafali dežurnog za podvlačenje, možete računati na mene, pro bono - de, de šalim se ;) )

Zastavica

lin

lin

Poslano:
14. 11. 2016 ob 22:07

Puno hvala! Veoma mi drago što ti se sviđa.

Nema onog što podvlačuje. Uteko.Sarme nije probao.


Pozdrav!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 11. 2016 ob 22:32
Spremenjeno:
18. 11. 2016 ob 22:33

Nasprotje med svobodnimi divjimi konji in ocufanostjo tistega, ki je primoran vztrajati v čredi / ji služiti povrzoči, da pesem izzveni kot alegorija. K širši in globlji interpretaciji poziva tudi uporaba Avglijevega hleva ... čestitke,

Ana

P. S. prestavila sem ti napačno zapisane vejice (stično z besedo, za katero stoji in ne z naslednjo)

Zastavica

lin

lin

Poslano:
19. 11. 2016 ob 07:51

Hvala za podčrtanje, hvala za tvoje mnenje in vse popravke!


Najlepejše rojstnodnevno darilo "ever"!

lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

lin
Napisal/a: lin

Pesmi

  • 13. 11. 2016 ob 15:31
  • Prebrano 735 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 364.21
  • Število ocen: 11

Zastavica