blues
nosorog se je razgalil v grmovju
in ptice so mu zapele po grško
videla sem kako mu skačejo
iz zaprašenih čeljusti
videla sem stražarje kresne noči
ki so razumeli moj jezik
in mi nastavili pručko
da sem lahko sedla nanj
videla sem guruja
ležečega na dnu morja
nihče mu ni povedal
za tuje čevlje
na predpražniku moje kože
videla sem komarja albina
ki je slikal brezkrvne sence
in glasbo na oknu
noge so ji visele na drugo stran
žabe so obnemelo bolščale
klavir se ni ustavil
in saksofon je bil samo
natakar brez prtička
v celovečernem bluesu
videla sem sebe
s plesalcem na svetilniku
ki ni ponočeval
v razkoračenem grmu
kjer se nosorogi parijo s ptiči
sove skrivajo sredince
jagode zdolgočaseno ždijo
in kresnica odnaša
še zadnjo luč
apokaliptičen blues
morda pa je lahko valček in zver in lepotica zaplešeta :) čarobnost je, če ji damo priložnost - le vmes marsikdaj zapiska žalost in pokvari ritem ali pa ne znamo zaplesati v pravem ritmu, ker slišimo povsem drugo zvrst glasbe kot v resnici igra
se igramo
;)
lp
Pi
Prav slišim ta blues, ki ima seveda vesnoizme in kot tak je na poseben način zanimiv, čestitke,
Ana
Irena, igramo se, igramo se, veselo trkamo. :-)
Ana, hvala za vesnoizme! :-)
Lp,
Vesna.
veselo trkamo, včasih pa tudi boleče drkamo ...
;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 13. 11. 2016 ob 00:12
- Prebrano 717 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 388.6
- Število ocen: 14