Parkirišča zavrženih življenj
Parkirišča zavrženih življenj.
Razcapani popotniki ulic.
Oči, polne razpokanih žilic.
Izločeni, zasmehovani.
Dlani črnih nohtov
prosjačijo, brez pogleda v oči.
Nekje se konča še sprejemljivo.
Prvi korak v park sramote. Umik.
Odprite oči, ljudje normalnih življenj.
Mar ni to le krik?
Prošnja za zadnjo pomoč?
Tudi vi ste lahko nekoč
eden izmed njih.
Odprite oči v pomoč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 14. 03. 2009 ob 11:32
- Prebrano 841 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130
- Število ocen: 5
