Tiste oči se približujejo,
zahtevajo, izzivajo...
Izpit obraz,
ponošena obleka,
slina, ki se mu vleče z ust...
V drobovju mi žge,
pritiska na želodec,
že grda rjava roka
obrobljena z umazanijo nohtov
prileti na obraz.
Brezobe čeljusti se režijo,
ko jaz v kotu podpiram glavo.
Na nebu žarijo mrzle zvezde,
iste zvezde kot nekoč,
še globje v ozadju pa
skozi priprta vrata,
vse to opazuje
najin otrok.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!