deževniku je sploh vseeno
brez sramu se vrije v prst
nas pa že grabi panika če
crkne žarnica ob prebiranju
mračnega krimiča

črvu dol pada če smo nad njim
preživel nas bo vse
še hranil se bo na našem velevzvišenem tkivu
žvečil in mlel hrapave žile

ni važno če bo dež padal kar tako
nikomur na čast
brez tragičnega hlipanja zaradi poplav
ali spevov mirnosti ki jo
prinaša tapkanje kapelj na okenske police

misel brez nas nas straši
ja kako bomo pa preživeli če nas ne bo več

narava ne rabi naše hvale
ona je na ravni črti ravnodušna
mirno se vleče čez epoke in ere skozi
ruševine in piramide
njej globalno segrevanje ni grožnja
niti tajfun niti prekucevanje magnetnih polj

samo še en sprememba ki bo majhna
črtica v dolgi zgodovini prilagajanja
in samokorekture

pa kaj če se planet ruši in zruši
smo hladni in odtujeni
ledene kocke v viskiju bodo pogrešene
prej kot vse civilne žrtve -
darovanje potrošniku s strani šparovnih
korporacij gazel tajkunov oligarhij in monopolov

nikomur ni zares mar
še meni je stežka mar
ki se sekiram glede teh stvari

dotaknejo se nas le debeli sloji prahu
ki nas silijo h kihanju
predvsem to nas živcira
ta nečistoča in nered in štorasti
spolni partnerji ob prostih vikendih

za vse ostalo nam dol visi kot ud
impotentnega sprijenca
za krčevito spremembo imamo ravno toliko
erekcije kot je je zmožen evnuh

prav držim fige v žepih za
veliko katastrofo
smo že pozabili pomen tragedije
če mislimo da so rezultati volitev
zločin proti človeštvu

upam z vsem kar premorem v sebi
da se ta Titanik s katerim
orjemo po suhem že enkrat prelomi na pol

kako bi rad videl prvinsko grozo
in naivno začudenje pa pijansko zanikanje
in otročje stokanje
predvsem pa popolno streznitev
tik preden se zavest in podzavest združita
v enem zadnjih ozirov na odpad in
smetišče naše male dekadence ter
prostaške razsipnosti ki
vlada nam vsem preveč brihtnim da
bi nam ušel najdrobnejši namig med vrsticami
ali zaigrana govorica telesa

tuhtamo pa rešujemo pa tkemo pa pletemo
se zapletamo pa otežujemo pa lajšamo pa tolažimo
nobenega napredka od jamskih dni
ne zares
samo več luksuza je v
naših zamolčanih prdcih

mešanje toplega in hladnega
čvekanje tja v en dan

govoriti je treba!
pogovarjati se!
deliti pa ustvarjati in pretvarjati se pred neznanci!

govor pa le ni iskren pokazatelj inteligence
psihozo sem razvil od vseh
bebavih blebetanj
tako svojih prijateljskih kot tujih

sem res mrkogled in ljudomrzen če
upam da nas pobere mrzlica ali
virus ki ga tako zaničujemo?

najprej bodo začele bezljati podgane
dvomim da bo človek pobegnil.

naprimerjanez