V pesmi obudil si spomine

Prijatelj, s pesmijo obudil si spomine,
na gore belih in vabljivih sten,
na deževne dni, objete v mavrično lepoto,
ko v soncu jim smejijo, mežikajo planike.

 

Prebudil v srcu mojem si nemir,
da vzpenjal bi se med vršace,
iskal zarasle bi stezice, ki me
vodile tja, kjer mir domuje.

 

Kjer duša se spočije od skrbi,

srce se prepoji z ljubezenijo.
Med stenami gora, ki so mogočne,

bliže soncu, zvezdam in z

pticam, rad srečo bi delil.

 

Daleč, visoko sega mi pogled,
ko v živo gledam v zasnežene gore,
zarosi oko od žalosti, sedaj le v sliki
vidim jih, a ne čutim njih dotik.

 

Ne gre, v željah so sanje moje

in zanje še lahko živim.

Hvala prijatelju, ki prebudil je

spomin na srečne dni, po katerih hrepenim.

romano

branka

Poslano:
09. 11. 2016 ob 10:29
Spremenjeno:
10. 11. 2016 ob 10:42

Kar zmrazila me je zadnja kitica in želim si da je ne bi bilo. Ker sem tudi sama gorska pohotnica (ni lapsus) si ne prestavljam življenja brez njih.

lpb

Zastavica

romano

Poslano:
09. 11. 2016 ob 10:38

Ja Branka, potem me boš že razumela. Zahvaljujem na komentarju in pozornosti.


Lep srečen dan!

Zastavica

branka

Poslano:
09. 11. 2016 ob 10:41

Upam, da ni dokončno in če ne zameriš ti podarim tole pesem.

Montaž

Jutro je obogatil pogled na mogočno goro,
ogrnjeno z nebeško modrino.
Še en cilj, še en vrh. Montaž.
 
Neskončni pašnik ponuja mehkobo trdim gojzarjem,
ki iščejo pot med gosto posejanimi cvetlicami.
Korak motijo pogledi nazaj, polni upanja,
da se bojo pohojene glavice ponovno dvignile.
 
V podnožju gore sledi kratek oddih.
Njena veličina nas vsrka vase in otrpli od
veličastnega razgleda skoraj pozabimo na prigrizek. 
Tukaj so ene oči premalo za vso lepoto,
ki se nam razgaljena in brez sramu ponuja.
Vdihujem jo in pred izdihi tlačim v spomin.
 
 
Zasvojene z lepoto nas zdrami gamsov glas, ki
opozarja svojo družinico na nevarnost.
Visoko, na človeku nedosegljivi skalni polici,
prepričljivo pokažejo svojo nesporno gospodovalnost
nad goro.
 
Nestrpno čakamo na prvi dotik s steno.
Skala nas sprejme.
Samo skala in mi, njena moč in naše spoštovanje.
Počutim se varno in hvaležno.
Previdno zatikam prste v njene razpoke.
Jagodice prstov mi žarijo, jaz pa poslušam
steno, kako diha, in slišim, kako dihava.
Sami sva, skala in jaz.
Popolnost združitve zmoti zvok padajočega kamna,
ki me svari pred nepozornostjo.
Še močneje se oprimem in nadaljujem s plezanjem.
Bližje ko smo vrhu močnejši je utrip srca.
 
Na vrhu smo. Obzorje utripa z nami 
in ponuja nepozaben razgled na venec gorskih vrhov.
Doline so videti spokojne in tako zelo daleč.
Kmalu se pred nas postavi meglena zavesa in
slišim goro šepetati: dovolj je, vrnite mi mojo tišino.
Pozvonim na zvon, ki čuva spomin na
preminulega gorskega zaljubljenca. 
Moj zadnji pogled pred sestopom so odnesle ptice.
Za trenutek sem doživela njihovo svobodo.
 
Odprem SMS in preberem sporočilo, da sem prečkala mejo.
Mogoče sem jo res, pomislim in začnem
sestopati v realnost. 
 
 

Zastavica

westre

Poslano:
09. 11. 2016 ob 11:52

Spoštovani romano.

Počaščen sem in močno ganjen,ko prebral sem pesem,ko vem,da v pesmi obudil sem spomine.Spomine v tebi še tako žive,želje,ki ti niso dane,uresničljive.Sem pa vesel,da v tebi so ostali lepi spomini in so ti navdih,ki te vodi skozi življenje.

Hvala ti.

Želim vse dobro.

Lep pozdrav.

Westre.

Zastavica

saso.sokovic-milgor

Poslano:
09. 11. 2016 ob 12:00

Romano!

Ob teh verzih se slike same porajajo v glavi

in polna duša se zraven postavi.


...........iskal zarasle bi stezice, ki me 

           vodile tja, kjer domuje mir...........



Morda, pa niso vse stezice zarasle

še posebej tam ne, kjer kravice so pasle.

Nekdo jim še zmeraj sledi, 

pa tudi če nas več v tem okolju ni.

Tudi lepi spomini pobožajo dušo,

na čas, ko si to sam "preizkuš'o".



Vse dobro ti želim - lp


Zastavica

romano

Poslano:
09. 11. 2016 ob 12:18

Branka, zahvaljujem se ti za to tvojo prečudovito pesem, tako čutna je, polna naboja po ljubezni do gora, solze so mi prišle, ko bral sem tvojo pesem.


Lepa je, globoko mi je segla do srca in vesel sem, da sem jo lahko prebral.


Lep dan!

Zastavica

romano

Poslano:
09. 11. 2016 ob 12:22

Spoštovani prijatu westre, kaj naj ti povem, kot prvo, da se ti zahvalim za ta prelep komentar, ki si ga namenil meni in današnji pesmi.


Kot sem včeraj obljubil, sem danes uresničil, nastala je lepa pesem, polna emocij, kar me veseli, da mi je ispadla kar dobro.


Lep in ustvarjalen dan ti želim!

Zastavica

romano

Poslano:
09. 11. 2016 ob 12:29

Sašo, si me kar malo ganil, v tvojem komentarju čutim pozivitino razmišljanje o tej pesmi.


Hvala ti tudi na lepem verzu, ki je napisan v spodbudo upanju, da gore še živijo, res lepo!


Naj bo tudi dan lep, srečen.

Zastavica

arabela

Poslano:
09. 11. 2016 ob 13:49

Včasih se zgodi, da kdo v tebi prebudi že oddaljen spomin ali občutek. Tebi je uspelo to spraviti v pesem. 

Zelo lepo in čustveno pesem si napisal. 

Lep in sončen dan še naprej.

Zastavica

romano

Poslano:
09. 11. 2016 ob 14:27

Namučil sem se jaz na teh straneh arbela, bi je že čas! Morda bi jaz že veliko prej prišel do tega, če ne bi bil pretrmast, žal! Se ti leo zahvaljujem.


Lep dan imej!

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
09. 11. 2016 ob 22:48

Z Branko sta v sozvočju.

Dobro zveni.

Lp

T.

Zastavica

romano

Poslano:
09. 11. 2016 ob 23:33

To mi je že danes Lidija rekla Tamara. Res je, tudi ta njena pesem je čudovita. Zahvaljujem na komentarju.


Nočko, lepe saje ti želim...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

romano
Napisal/a: romano

Pesmi

  • 09. 11. 2016 ob 09:13
  • Prebrano 1035 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 267.92

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!